Ko stojiš ti, stojijo tudi drugi — cel svet

Si tudi ti dolga leta plul/a kot rešilni čoln, verjel/a, da je tvoja vrednost v tem, koliko ljudi rešiš? Dolga leta si se trudil/a, da bi vsak val obrnil/a v mir, vsak vihar spremenil/a v spokojnost. Si kdaj občutil/a utrujenost, ki te je ustavila dovolj globoko, da si prvič začutil/a lastno svetlobo? Ko si obstal/a na dnu, nisi našel/a teme … našel/a si ogenj, ki ne rešuje, temveč suvereno sveti. Si opazil/a, da valovi niso sovražniki, temveč učitelji, in da ima vsaka ladja svojo pot? Ko si prenehal/a preprečevati valovanje morja, si prvič začutil/a moč, ki prihaja iz stalnosti, ne iz akcije. Si kdaj občutil/a, da tema ni prišla, da bi te pogoltnila, ampak da bi te povabila, da zasvetiš? Svetilnik stoji — ne kliče, se ne premika, ne dokazuje. Samo obstaja. Nekatere ladje gredo mimo, ker še iščejo vihar; tvoja naloga ni preusmeriti vse ladje, ampak biti stalna luč, ki ne sledi nikomur a hkrati sveti vsem. Si kdaj začutil/a, da ko prenehaš biti rešilni čoln, ne izgubiš ljubezni, ampak dobiš svobodo, v kateri obstajaš edinstven/ samosvoj/a brez dokazovanja? Mirno sidranje in ognjena suverenost se združita v tvoji pristnosti — si moč in nežnost hkrati. Si opazil/a, da ko stojiš ti, stojijo tudi drugi … da stoji cel svet? In ko stojiš, se svet okoli tebe ne premika zato, da bi bil varen … stoji, ker si ti stal/a v svoji pristni luči. Si pripravljen/a dovoliti, da tvoja svetloba ne rešuje, ampak samo sveti? Si pripravljen/a dovoliti, da ladje, ki so pripravljene, sledijo svoji poti, brez tvojega vmešavanja? Si pripravljen/a stati … mirno, ognjeno, suvereno, in biti svetilnik, ki ni nikomur dolžan ničesar? Ko stojiš ti, stoji tudi svet. Ne boj se kaosa, neurja ali meglenih dni. Tvoja svetloba je dovolj. Svetilnik stoji. In ko stojiš ti, stojijo tudi drugi … cel svet.